Tanja Knehtl, dipl. del. ter., RNO ter.

e-pošta: tanja.knehtl@pivkaptuj.si

pogovorne ure – po predhodnem dogovoru

govorilne ure – drugi torek v mesecu od 16. do 17. ure

 

Delovna terapija je zdravstvena dejavnost, ki omogoča posamezniku (otroku in mladostniku z motnjami v razvoju) lažje in samostojnejše delovanje v vsakodnevnem življenju.

V delovno terapijo so vključeni učenci v starosti od šest do šestindvajset let.

Ocena funkcionalnega stanja učenca je podlaga za izdelavo individualiziranega programa obravnave. Obravnave potekajo v kabinetu za delovno terapijo, večinoma v individualni obliki dela, ali v manjši skupini z učenci, ki imajo podobne težave. Učence obiščem tudi v matičnem razredu ter jim v skupini sošolcev nudim pomoč. Za učence so pomembne prilagoditve v šolskem okolju, pravilna izbira prostora v učilnici, ustrezna višina šolske mize in stola, drobne prilagoditve pisal … Delovnoterapevtska obravnava je usmerjena na:

  • pridobivanje čutno-gibalnih in senzoričnih izkušenj;
  • učenje pravilne drže, ravnotežja, pravilnih gibalnih vzorcev, aktivnosti hoje;
  • izboljšanje gibalnih aktivnosti (povečanje obsega gibljivosti sklepov, mišične moči, vzdržljivosti);
  • trening grobe, fine motorike in grafomotorike;
  • učenje dnevnih aktivnosti (oblačenje/slačenje, zlaganje oblačil, zapiranje/odpiranje zadre, zapenjanje/odpenjanje gumbov, obuvanje/sezuvanje, zavezovanje vezalk, umivanje, hranjenje, osebna higiena, mobilnost …);
  • razvijanje in izboljšanje perceptivno-kognitivnih funkcij (spomin, pozornost, orientacija, sposobnost učenja, reševanja problemov);
  • izboljšanje ročnih spretnosti.

Delovna terapija poteka preko igre kajti igra je terapija in terapija je igra, zato so npr. škarje pri striženju »lačne«, vezalke imajo »vrata«, ravnotežna deska je »ladja«. Aktivnosti so individualno prilagojene učencu glede na njegove sposobnosti in potrebe. Učenci, ki so vključeni v delovno terapijo vedo, da »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo« zato je potrebno naučene aktivnosti redno uporabljati. Učenci so sami sposobni narediti veliko stvari, a včasih potrebujejo zato le več časa, spodbudno besedo in pohvalo, zato »Pomagaj mi da naredim sam/-a«.

Učence smo povprašali, kaj je delovna terapija:      
  • Žogo odbijam, skačem po trampolinu, hodim po kači in kamnih. V sobici (za sproščanja) se počutim dobro, všeč so mi ribice in blazina za masiranje.
  • To da se nekaj dela, se z vozičkom peljem.
  • Je ustvarjanje, naučil sem se hoditi s hoduljami in odbijati žogico z loparjem. Naučil se bom zavezati vezalke.
  • Razgibam se, telovadim, se zabavam, šivam s šivanko.
  • Da telovadiš, pa keglje podiram, pa rada se igram, rada ribe lovim.

[Show picture list]